Sramežljivost ščiti skrivnost oseb in njihove ljubezni. Sramežljivost vabi k potrpežljivosti in umerjenosti v ljubezenskem odnosu; in terja, da so izpolnjeni pogoji za dokončno medsebojno podaritev in zavezo moža in žene. Sramežljivost je skromnost. Sramežljivost navdihuje izbiro obleke. Tam, kjer se nakazuje nevarnost za nezdravo radovednost, ohranja molk ali zadržanost. Sramežljivost postane diskretnost.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 9. člen: Deveta zapoved › II. Boj za čistost
Obstaja tudi sramežljivost čustev kakor sramežljivost telesa. Ta sramežljivost protestira na primer zoper "zvedavo" raziskovanje človeškega telesa v nekaterih reklamah in publikacijah ali zoper teženje nekaterih medijev, da bi šli v razkrivanju zaupnih intimnosti predaleč. Sramežljivost narekuje takšen način življenja, ki omogoča upirati se vabam mode in pritisku gospodujočih ideologij.
Oblike, ki jih sramežljivost privzema, se od ene do druge kulture razlikujejo. Povsod pa sramežljivost ostaja slutnja duhovnega dostojanstva, ki je lastno človeku. Rodi se s prebujenjem zavesti osebka. Učiti sramežljivosti otroke in doraščajoče je prebujati v njih spoštovanje do človeške osebe.
Krščanska čistost terja očiščenje družbenega ozračja. Od sredstev družbenega obveščanja zahteva takšno poročanje, ki skrbi za spoštljivost in zadržanost. Čistost srca osvobaja od razširjenega erotizma in odstranja predstave, ki pospešujejo razkazovanje človekove spolnosti in zaslepljanje.
Tisto, kar imenujejo permisivnost (svobodnjaštvo) nravi, temelji na zmotnem umevanju človeške svobode; za svojo zgraditev potrebuje človeška svoboda, da se daje poprej vzgajati nravni postavi. Od tistih, ki so odgovorni za vzgojo, je primerno zahtevati, da mladini nudijo pouk, ki spoštuje resnico, vrline srca in človekovo nravno in duhovno dostojanstvo.