Odpraviti je treba vsako besedo ali ravnanje, ki z laskanjem, prilizovanjem ali dobrikanjem bližnjega opogumlja ali potrjuje v hudobiji njegovih dejanj in izprijenosti njegovega vedenja. Prilizovanje je velik greh, če postane sokrivo za pregrehe in velike grehe. Želja, da bi izkazali uslugo ali prijateljstvo, ne opravičuje dvoličnosti govorjenja. Prilizovanje je mali greh, kadar želi biti samo prijetno, izogniti se kakšnemu zlu, odpomoči kakšni potrebi, doseči zakonite ugodnosti.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 8. člen: Osma zapoved › II. Pričevati za resnico
Bahanje ali samohvala je greh proti resnici. Isto velja za posmeh (ironijo), ki ima namen koga omaloževati, tako da zlohotno karikira ta ali oni vidik njegovega vedenja.
"Laž je v tem, da kdo reče kaj napačnega z namenom, da bi drugega varal" (sv. Avguštin, mend. 4,5). Gospod ožigosa v laži delo hudobnega duha: "Hudiča imate za očeta... v njem ni resnice. Kadar laže, jemlje iz svojega, ker je lažnik in oče laži" (Jn 8,44).
Laž najbolj neposredna kršitev resnice. Lagati pomeni govoriti ali delati zoper resnico, da bi zavedli v zmoto tistega, ki ima pravico, da jo pozna. Ko laž rani človekov odnos do resnice in do bližnjega, hudo krši osnovni odnos človeka in njegove besede do Gospoda.
Težina laži se meri v skladu z naravo resnice, ki jo laž popači, v skladu z okoliščinami, nameni tistega, ki jo zagreši, v skladu s škodo, ki jo utrpijo tisti, ki so njene žrtve. Če je laž sama po sebi le mali greh, postane smrtni greh tedaj, kadar hudo prizadene kreposti pravičnosti in ljubezni.