Resnični razvoj je razvoj celotnega človeka. Gre za to, da raste sposobnost vsakega človeka, da odgovarja na svojo poklicanost, torej na božji klic (prim. CA 29).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 5. člen: Peta zapoved › VI. Ljubezen do ubogih
Miloščina, ki jo damo ubogim, je pričevanje za bratsko ljubezen: je pa tudi izvrševanje pravičnosti, ki je Bogu všeč.
Kako bi v množici človeških bitij brez kruha,brez strehe, brez bivališča ne prepoznali Lazarja, lačnega berača iz prilike (prim. 17,19-31)? Kako bi ne slišali Jezusa: "Tega tudi meni niste storili" (Mt 25,45)?
Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega! (2 Mz 20,16).
Prednikom je bilo rečeno: Ne prisegaj po krivem; spolni pa, kar si prisegel Gospodu! (Mt 5,33).
8. člen: Osma zapoved
Osma zapoved prepoveduje v odnOsih z bližnjim pačiti resnico. Ta nravni predpis izvira iz poklicanosti svetega ljudstva, da bi bilo priča za svojega Boga, ki je resnica in hoče resnico. Kršitve resnice z besedami ali dejanji izražajo odklanjanje, da bi sprejemali nase prizadevanje za to, kar je pravilno: so izraz temeljne nezvestobe Bogu in v tem smislu spodkopavajo temelje zaveze.
I. Živeti v resnici
Stara zaveza izpričuje: Bog je vir sleherne resnice. Njegova beseda je resnica (prim. Prg 8,6; 2 Kr 7,28). Njegova postava je resnica (prim. Ps 118,142). "Od roda do roda traja njegova zvestoba" (Ps 118,90; prim. Lk 1,46). Ker je Bog "resnicoljuben" (Rim 3,4), zato so udje njegovega ljudstva poklicani, da žive v resnici (prim. Ps 118,30).