Domov/Katekizem/KKC 2207

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2207

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 4. člen: Četrta zapoved › II. Družina in družba

2205

Krščanska družina je občestvo oseb, sled in podoba občestva Očeta in Sina v Svetem Duhu. Njena roditvena in vzgojna dejavnost je odsev Očetovega stvariteljskega dela. Poklicana je, da s Kristusom deli molitev in daritev. Vsakdanja molitev in branje božje besede krepita v njej ljubezen. Krščanska družina je evangelizatorska in misijonarska.

2206

Posledica odnosov v krogu družine je sorodnost čustev, nagnjenj in interesov, ki izhaja predvsem iz medsebojnega spoštovanja oseb. Družina je privilegirana skupnost poklicanosti, da se uresniči "izmenjavanje misli med zakoncema, pa tudi skrbno sodelovanje obeh roditeljev pri vzgoji otrok" (CS 52, '1).

II. Družina in družba

2207

Družina je prvotna celica družbenega življenja Družina je naravna družba, kjer sta mož in žena poklicana, k podarjanju sebe v ljubezni in v podarjanju življenja. Avtoriteta, stabilnost in življenje odnosov znotraj družine - to sestavlja temelje svobode, varnosti, bratstva znotraj družbe. Družina je skupnost, v kateri se je od otroštva dalje mogoče naučiti nravnih vrednot, pričeti čestiti Boga in prav uporabljati svobodo. Življenje v družini je uvajanje v življenje v družbi.

2208

Družina mora živeti tako, da se njeni člani naučijo skrbeti in sprejemati nase odgovornost za mlade in stare, za bolnike ali prizdete in revne. Veliko je družin, ki so od časa do časa v takem stanju, da si ne morejo pomagati. V takem primeru je potrebno, da drugi ljudje, druge družine in - subsidiarno (ko drugače ni mogoče) - družba poskrbeti za njihove potrebe. "Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je oskrbovati sirote in vdove v njihovi stiski in se ohraniti neomedeževan od sveta" (Jak 1,27).

2209

Družino je treba podpirati ščitit s primernimi družbenimi ukrepi. Tam, kjer družine ne morejo izpolnjevati svojih nalog, so druga družbena telesa dolžna, da družinski ustanovi pomagajo in jo podpirajo. Po načelu subsidiarnosti se bodo prostranejše skupnosti varovale pred tem, da bi si prilaščale to, kar zmore družina ali da bi se vmešavale v njeno življenje.