Domov/Katekizem/KKC 2200

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 2200

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Drugo poglavje: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe › 4. člen: Četrta zapoved

2198

Ta zapoved je izražena v pozitivni obliki dolžnosti, ki jih je treba izpolnjevati. Ta zapoved naznanja zapovedi, ki ji sledijo in ki se tičejo posebnega spoštovanja do življenja, do zakona, do zemeljskih dobrin, do dane besede. Ta zapoved sestavlja enega od temeljev socialnega nauka Cerkve.

2199

Četrta zapoved je izrecno namenjena otrokom v njihovih odnosih z očetom in materjo, kajti ta odnos je najbolj vsesplošen. Tiče se prav tako odnosov sorodstva do članov družinske skupnosti. Ta zapoved zahteva spoštovanje, privrženost in hvaležnost do starih staršev in do prednikov. Končno se razteza tudi na dolžnosti učencev do učitelja, uslužbencev do delodajalcev, podrejenih do svojih predstojnikov, državljanov do svoje domovine, do tistih, ki jo upravljajo ali ji vladajo.

Ta zapoved vključuje in nakazujoč predpostavlja dolžnosti staršev, varuhov, učiteljev, predstojnikov, gosposke, vladarjev, vseh, ki izvajajo avtoriteto nad drugim ali nad kako skupnostjo oseb.

2200

Spolnjevanje četrte zapovedi prinaša s seboj plačilo: "Spoštuj očeta in mater da boš dolgo živel v deželi, ki ti jo d< Gospod, tvoj Bog!" (2 Mz 20,12; 5 Mz 5,16). Spoštovanje te zapovedi prinaša skupaj z duhovnimi sadovi časne sadove miru in uspehov. Nasprotno pa imaneizpolnjevanje te zapovedi za posledico veliko škodo za skupnosti in za človeške osebe.

I. Družina v Božjem načrtu

Narava družine

2201

Zakonske skupnosti je utemeljena na privolitev zakoncev. Zakon in družina sta naravnana na blagor zakoncev, v roditev ter vzgojo otrok. Ljubezen zakoncev in roditev otrok vzpostavljata med člani iste družine osebne odnose in prvobitne odgovornosti.

2202

Mož in žena zedinjena v zakonu sestavljata skupaj z otroki družino. Ta uredba ne potrebuje nobenega priznanja od javne oblasti; javna oblast jo je dolžna sprejemati. Gledali bomo nanjo kot na normalno oporišče, na podlagi keterega je treba ocenjeveti razne oblike sorodstva.