Vernik mora pričati za Gospodovo ime tako, da neustrašno izpoveduje svojo vero (prim. Mt 10,32; 1 Tim 6,12). Dejanje pridiganja in dejanje kateheze morata biti prežeta z adoracijo in spoštovanjem imena našega Gospoda Jezusa Kristusa-
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem › 2. člen: Druga zapoved › I. Gospodovo ime je sveto
Druga zapoved prepoveduje zlorabo božjega imena, to se pravi vsako neprimerno uporabljanje imen Boga, Jezusa Kristusa, Device Marije in vseh svetnikov:
Obljube dane drugemu v božjem inemu se povežejo z božjo častjo, zvestobo, resnicoljubnostjo, avtoriteto. Moramo jih spoštovati iz pravičnosti Biti ji nezvest je zlorabljati božje ime in Boga nekako napraviti za lažnjivca. (prim. Jn 1,10).
Bogokletje (sramotenje Boga) neposredno krši drugo zapoved. Bogokletje je v tem, da zoper Boga - po notranje ali po zunanje - izrečemo besede sovraštva, očitanja, izzivanja, da o Bogu rečemo kaj zlega, da v našem govorjenju manjka spoštljiposti do njega, da zlorabljamo božje ime. Sv. Jakob pravi: "Mar ne sramotijo ravno ti vzvišenega imena, ki se je klicalo nad vas!" (Jak 2,7) Prepoved bogokletja se razteza tudi na besede zoper Kristusovo Cerkev, svetnike in svete stvarnosti. Bogokletno je tudi, če se kdo zateka k božjemu imenu zato, da bi prikrival svoje zločinske dejavnosti, spravljalljudstva v sužnost, jih mučil ali moril. Zloraba božjega imena za zločinstvo izzove odklanjanje religije.
Bogokletje nasprotuje spoštovanju, ki ga dolgujemo Bogu in njegovemu svetemu imenu. Sam po sebi je velik greh (prim. ZCP kan. 1369).
Kletvice, ki vpletajo vase božje ime, a brez bogokletnega namena, so pomanjkanje spoštljivosti do Gospoda. Druga zapoved prepoveduje tudi uporabo božjega imena v magične (čarodejne) namene.
Božje ime je veliko tam, kjer ga izgovarjajo s spoštljivostjo, ki jo dolgujemo njegovi veličini in njegovemu veličastju. Božje ime je sveto tam, kjer ga imenujejo s češčenjem in bojaznijo, da ga ne bi žalili (sv. Avguštin, serm.Dom. 2,45,19).