Ateizem
"Mnogi naši sodobniki te najbolj notranje in življenjske povezanosti z Bogom nikakor ne dojemajo ali jo celo izrecno zametajo, tako da moramo ateizem prištevati med najresnobnejša dejstva sedanjega časa" (CS 19,'1)
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi › Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem › 1. člen: Prva zapoved › III. Ne imej drugih bogov poleg mene!
"Mnogi naši sodobniki te najbolj notranje in življenjske povezanosti z Bogom nikakor ne dojemajo ali jo celo izrecno zametajo, tako da moramo ateizem prištevati med najresnobnejša dejstva sedanjega časa" (CS 19,'1)
Izraz ateizem zajema zelo raznolične pojave. Pogostna oblika ateizma je praktični materializem, ki omejuje svoje potrebe in prizadevnosti na prostor in čas. Ateistični humanizem napačno razumeva, da je človek "sam sebi cilj, edini oblikovalec in ustvarjalec svoje lastne zgodovine" (CS 20, 1). Druga oblika današnjega ateizma pričakuje osvoboditev človeka od gospodarske in socialne osvoboditve, kateri - kakor pravijo - "religija nasprotuje po svoji naravi češ da v človeku prebuja upanje na varljivo prihodnje življenje in ga v tem odvrača od graditve zemeljske družbe" (CS 19, 3).
Kolikor zametava ali zavrača obstoj Boga, je ateizem greh proti kreposti vere (prim. Rim 1,18). Odgovornost te krivde bi v veliki meri lahko zmanjšali prav zaradi namena in okoliščin. V nastanku in širjenju ateizma morejo "imeti nemajhen delež verni ljudje, kolikor je treba o njih reči, da zaradi zanemarjanja verske vzgoje, zaradi takega razlaganja nauka, ki vzbuja nesporazume ali pa s pomanjkljivostmi svojega religioznega, moralnega in socialnega življenja pristni obraz Boga in religije bolj zakrivajo kakor pa odkrivajo" (CS 19, '3).
Pogosto se ateizem opira na napačno pojmovanje človekove samostojnosti, pritirane prav do zanikanja vsake odvisnosti od Boga (prim. CS 20, 3). Toda "priznavanje Boga nikakor ne nasprotuje človekovemu dostojanstvu, saj ravno v Bogu dobiva to dostojanstvo svoj temelj in svojo dovršitev" (CS 21, 3). Cerkev ve, "da se njeno oznanilo sklada z najglobljimi željami človeškega srca" (CS 21, 7).
Agnosticizem se pojavlja v več oblikah. V nekaterih primerih agnostik noče zanikati Boga. Agnostik nasprotno postulira (predpostavlja) obstoj nekega transcendentnega bitja, ki pa da se ne more razodeti in o katerem nihče ne more ničesar povedati. V drugih primerih se agnostik ne izrazi glede obstoja Boga in izjavlja, da je ta obstoj nemogoče dokazati (probare) in celo da ga ni mogoče zatrjevati ali zanikati.