Dekalog sestavlja organsko enoto, kjer vsaka "beseda" ali "zapoved" opozarja na vso celoto. Prestopiti eno zapoved se pravi prekršiti celotno postavo (prim. Jak 2,10-11).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugi oddelek: Deset Božjih zapovedi
Dekalog vsebuje prednosten izraz naravne postave. Poznan nam je iz božjega razodetja in iz človeškega razuma.
Desetere zapovedi izrekajo v svoji temeljni vsebini zahteve velike obveznosti. Vendar pa poslušnost tem zapovedim vključuje tudi obveznosti, katerih snov sama v sebi ni velika.
Kar Bog zapove, to napravi s svojo milostjo možno.
Prvo poglavje: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem
Jezus je človekove dolžnosti do Boga na kratko povzel z besedami: "Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in z vsem mišljenjem" (Mt 22,37; prim. Lk 10,27: "...z vso dušo"). Te besede so nepnsreden odmnev na slovesni klic: "Poslušaj Izrael: Gospod je naš Bog, Gospod edini" (5 Mz 4,4-5).
Bog je ljubil prvi. To ljubezen enega samega Boga kliče v spomin prva od deseterih "besed". Zapovedi nato razložijo odgovor ljubezni, ki ga je človek pozvan dati svojemu Bogu.
Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe, tudi ne kakršnekoli podobe tega, kar je zgoraj na nebu ali kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo! Ne moli jih in jim ne služi! (2 Mz 20,2-5; prim. 5 Mz 5,6-9).
Pisano je: "Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi!" (Mt 4,10).