"Klic k polnosti krščanskega življenja in k popolni ljubezni je namenjen vsem, ki verujejo v Kristusa" (C 40). "Krščanska popolnost ima le eno mejo, to namreč, da nima nobene" (sv. Gregor iz Nise, v.Mos.).
Tretji del: Življenje v Kristusu › Tretje poglavje: Božje odrešenje: Postava in milost › 3. člen: Cerkev, mati in vzgojiteljica
"Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sam sebi, naj vzame svoj križ ter hodi za menoj" (Mt 16,24).
3. člen: Cerkev, mati in vzgojiteljica
Kristjan izpolnjuje svojo poklicanost v Cerkvi, v občestvu z vsemi krščenimi. Od Cerkve prejema božjo besedo, ki vsebuje to kar uči "Kristusova postava" (Gal 6,2). Od Cerkve prejema milost zakramentov, ki ga vzdržuje na "poti". Od Cerkve zve zazgled svetosti, v povsem sveti Devici Mariji prepoznava podobo in izvir svetosti Cerkve, razpoznava jo v pristnem pričevanju tistih, ki jo živijo; odkriva jo v duhovnem izročilu in v dolgi zgodovini svetnikov, ki so živeli pred njim in jih bogoslužje slavi v letnem krogu svetnikov.
Nravno življenje je duhovno bogoslužje (prim. Rim 12,1). "Svoja telesa darujemo v živo, sveto in Bogu všečno daritev", znotraj Kristusovega telesa, ki ga sestavljamo in v občestvu z darovanjem njegove evharistije. V bogoslužju in obhajanju zakramentov se molitev in poučevanje združujeta s Kristusovo milostjo, da tako razsvetljujeta in nahranjata crščansko Dejavnost. Kot celota krščanskega življenja tako tudi nravno življenje najde svoj studenec in vrhunec v dvharistični daritvi.
I. Nravno življenje in Cerkveno učiteljstvo
Cerkev, "steber in temelj resnice" (1 Tim 3,15), je od apostolov prejela "slovesno Kristusovo zapoved, naj oznanja zveličavno resnico" (C 17). "Cerkev je pristojna, da vedno in povsod oznanja nravna načela tudi glede družbenega reda in da izreče sodbo o kakršnihkoli človeških stvareh, kolikor to zahtevajo temeljne pravice človeške osebe in zveličanje ljudi (ZCP kan. 74' par. 2).