Uporaba naravne postave je zelo različna; zahtevati more refleksijo (razmislek), ki se ozira na mnogovrstnost življenjskih razmer, v skladu s kraji, časi in okoliščinami. Kljub temu naravna postava ostane sredi najrazličnejših kultur kakor pravilo, ki povezuje med seboj ljudi in jim onkraj neizogibnih razlik nalaga skupna načela.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Tretje poglavje: Božje odrešenje: Postava in milost › 1. člen: Nravna postava › I. Naravna nravna postava
Naravna postava je nespremenljiva (prim. CS 10); traja skozi vse zgodovinske spremembe; obdrži se pod pretakanjem idej in nravi in podpira njihov napredek. Pravila, ki jo izražajo, ostajajo v bistvu veljavna. Četudi jo tajijo prav do njenih temeljnih načel, je ni mogoče razbiti in tudi ne iztrgati iz človekovega srca. Vedno znova se prebudi v življenju posameznikov in družb:
Tatvino kaznuje tvoja postava, Gospod, in postava, zapisana v srca ljudem, ki je tudi pregrešnost sama ne more izbrisati (sv. Avguštin, conf. 2,4,9).
Nad vse dobro Stvarnikovo delo, naravna postava, priskrbi trdne temelje, na katerih more človek postaviti zgradbo nravnih pravil, ki bodo vodile njegove izbire. Naravna postava polaga tudi nepogrešljivo nravno podlago za zgradbo skupnosti ljudi. Končno priskrbi nujno podlago za civilno postavo, povezano z naravno postavo bodisi na osnovi refleksije, ki izvaja sklepe iz njenih načel, bodisi po dodatkih pozitivne in juridične narave.
Zapovedi naravne postave ne dojemajo vsi jasno in neposredno. V dejanjskem stanju sta grešnemu človeku potrebna milost in razodetje, da bi religiozne in nravne resnice mogli spoznati "vsi in brez ovir, s trdno gnabitualne milosti, ki je trajno v nas.
Člen 1961 v računalniškem zapisu manjka. Preberite ga v knjižni izdaji Katekizma.