"Ti trije deli so razloženi, čeprav med seboj povezani. Po prispodobi, ki jo pogosto uporabljajo cerkveni očetje, jih imenujemo členi. Kakor je namreč naše telo razčlenjeno v ude, ki se po členkih in sklepih razlikujejo in povezujejo, tako so v tej veroizpovedi iz upravičenih razlogov dali ime členi tistim resnicam, ki jih je treba verovati posebej in razločno" (RK 1,1,4). Po starem izročilu, ki ga izpričuje že sv. Ambrož, obstaja tudi navada naštevati dvanajst členov veroizpovedi, da bi bila tako s številom apostolov simbolično izražena celota apostolske vere (prim. symb. 8).
Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci
Skozi stoletja so kot odgovor na potrebe različnih časov nastale številne izpovedi ali simboli vere: veroizpovedi (simboli) različnih apostolskih in starih Cerkva (prim. DS 1-64), "Quicumque", imenovana Atanazijeva (prim. DS 75-76), veroizpovedi različnih koncilov (toledski: DS 525-541; lateranski: DS 800-802; lyonski: DS 851-861; tridentinski: DS 1862-1870) ali nekaterih papežev, kot na primer "fides Damasi" (prim. DS 71-72) ali "veroizpoved božjega ljudstva" (Vblj) Pavla VI. (1968).
Nobene veroizpovedi (simbolov) iz raznih obdobij življenja Cerkve ne moremo imeti za zastarelo in nekoristno. Z različnimi povzetki vsebine vere nam pomagajo doseči in poglobiti danes vero vseh časov.
Apostolska veroizpoved se imenuje tako zaradi tega, ker upravičeno velja za zvest povzetek vere apostolov. To je starodavna krstna izpoved (simbol) vere rimske Cerkve. Njena velika avtoriteta izhaja iz tega dejstva: "Je to veroizpoved, ki jo ohranja rimska Cerkev, tista v kateri je imel svoj sedež prvak apostolov Peter in kamor je on prinesel skupno misel" (sv. Ambrož, symb. 7).
Nicejsko-carigrajska veroizpoved ima velik ugled zato, ker je sad prvih dveh vesoljnih cerkvenih zborov (leta 325 in 381). Še danes ostaja skupna vsem velikim Cerkvam Vzhoda in Zahoda.