Domov/Katekizem/KKC 1909

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1909

Tretji del: Življenje v Kristusu › Drugo poglavje: Človeška skupnost › 1. člen: Oseba in družba › II. Skupni blagor

1907

Na prvem mestu predpostavlja spoštovanje do osebe kot osebe. V imenu skupnega blagra so javne oblasti dolžne spoštovati temeljne in neodtujljive pravice človeške osebe. Družba je dolžna vsakomur izled svojih članov omogočiti, da uresniči svojo poklicanost. Še posebej ima skupni blagor svoje mestg v pogojih za uresničevanje naravnih svoboščin, ki so neobhodno potrebne za razcvet človeške poklicanosti, npr.: "pravica, da ravna tako, kakor mu narekuje njegova pravilno oblikovana vest, pravica do zaščite zasebnega življenja in do pravične svobode tudi v verskih zadevah" (CS 26, 2).

1908

Na drugem mestu skupni blagor zahteva družbeno blaginjo in razvoj skupine same. Razvoj je povzetek vseh družbenih dolžnosti. Reveda pripada oblasti, da v imenu skupnega blagra razsoja med različnimi posebnimi interesi. Toda do\žna je posKrbeti za to, da bo vsakemu dosegljivo tisto, kar potrebuje za zares človeško življenje: hrana, oblekc, zdravje, delo, vzgoja in kultura, ustrezna obveščenost, pravica ustanoviti družino itd. (prim. CS 26, 2).

1909

Skupni blagor končno vključuje mir, to je trajnost in varnost pravičnega reda. Skupni blagor torej predpostavlja, da oblast s poštenimi sredstvi zagotovi varnost družbe in njenih članov. Skupni blagor utemeljuje pravico do zakonite osebne in skupne obrambe.

1910

Če ima vsaka človeška skupnost v posesti skupno dobro oziroma skupni blagor, ki omogoča, da se prepozna kot takyno, pa v politični skupnosti najdemo najcelovitejše uresničenje skupnega dobrega oziroma skupnega blagra. Državi pripada, da brani in pospešuje skupni blagor civilne družbe, državljanov in vmesnih teles.

1911

Človeške odvisnosti postajajo intenzivnejše. Polagoma se razprostranjajo na celotno zekljo. EnOta človeške družine, ki zbira bitja z enakim naravnim dostojanstvom, vključuje vesoljni skupni blagorn Le-ta zahteva organizacijo skupnosti narodov, ki bo sposobna "prilagnditi se različniM potrebam ljudi, tako na družbenem področju - sem sodi prehrana, zdravstvo, vzgoja, delo - kakor glede nekaterih posebnih okoliščin, ki morejo nastopiti tu ali tam, kakor so: (...) pomoč beguncem, ki so razpršeni po vsem svetu, ali tudi pomagati izseljencem in njihovim družinam" (CS 84, 2).