Korenina vseh grehov je v človekovem srcu. Za vrste grehov in njihovo velikost je odločilen predvsem njihov predmet.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 8. člen: Greh › V. Množitev greha
Premišljeno, to se pravi vedJ in hotJ, izbrati (odločiti se za) nekaj, kar je v hudem (velikem) nasprotju z božjo postavo in s poslednjim človekovim ciljem, je storiti smrtni greh. Smrtni greh uniči v nas ljubezen, brez katere je večna blaženost nemogoča. Če ni kesanja, prinaša večno smrt.
Mali greh vzpostavlja (ali: je, sestavlja) nravni nered, ki ga je mogoče popraviti z ljubeznijo, ki po storjenem malem grehu še ostane v nas.
Ponavljanje grehov, tudi malih, povzroči grešljivosti (nagnjenja h grehu), med katerimi razlikujemo glavne grehe.
Drugo poglavje: Človeška skupnost
Človeštvo je poklicano, da razodeva podobo Boga in da se preoblikuje v podobo edinorojenega Sina Boga Očeta. Ta poklicanost dobiva osebnostno obliko, ker je vsakdo poklican, da vstopi v božjo blaženost; tiče se tudi celote človeške skupnosti.