Ko se vest znajde pred nravno izbiro (odločitvijo), more napraviti bodisi pravilno sodbo v skladu z razumom in z božjo postavo, ali pa - nasprotno - izreče zmotno sodbo, ki od tega oddalji.
Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 6. člen: Vest › IV. Zmotna sodba
Človek mora gotovo trdno sodbo svoje vesti vedno ubogati.
Moralna vest lahko ostane v nevednosti ali izreka zmotne sodbe. Te nevednosti in zmote niso vedno izvzete od krivde.
Božja beseda je luč za naše korake. Usvajati jo moramo v veri in molitvi ter jo izpolnjevati v dejanju. Tako se oblikuje moralna zavest.
7. člen: Kreposti
"Vse, kar je resnično, kar je plemenito, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in ugledno, vse to imejte v mislih" (Flp 4,8).
Krepost je trajno in trdno razpoloženje delati dobro. Krepost omogoča človeku ne samo, da izvršuje dobra dejanja, ampak da si za to kolikor le mogoče prizadeva. Z vsemi čutnimi in duhovnimi močmi teži krepostni človek k dobremu; trudi se za dobro in se za dobro odloča v konkretnih dejanjih.
Cilj krepostnega življenja je v tem, da postajamo podobni Bogu (sv. Gregor iz Nisse, blagri 1).