Domov/Katekizem/KKC 1716

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1716

Tretji del: Življenje v Kristusu › Prvo poglavje: Dostojanstvo človeške osebe › 2. člen: Naša poklicanost k blaženosti › I. Blagri

1714

Človek, ki je v svoji naravi ranjen po izvirnem grehu, je v udejanjanju svoje svobode podvržen zmoti in nagnjen k zlemu.

1715

Kdor veruje v Kristusa, ima novo življenje v Svetem Duhu. Nravno življenje, ki je zraslo in dozorelo v milosti, se mora dovršiti v slavi nebes. (zakaj ne: v nebeški slavi?)

2. člen: Naša poklicanost k blaženosti

I. Blagri

1716

Blagri so v središču Jezusovega pridiganja. Oznanilo blagrov nanovo povzema obljube, ki jih je Bog dajal izvoljenemu ljudstvu od Abrahama naprej. To oznanilo jih dopolni, ko jih naravna ne več zgolj na uživanje neke dežele, marveč na nebeško kraljestvo:

Blagor ubogim v duhu, ker njihovo je nebeško kraljestvo.

Blagor krotkim, ker bodo deželo podedovali.

Blagor žalostnim, ker bodo potolaženi.

Blagor lačnim in žejnim pravice, ker bodo nasičeni.

Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli.

Blagor čistim v srcu, ker bodo Boga gledali.

Blagor tistim, ki delajo za mir, ker bodo postali božji otroci.

Blagor tistim, ki so zaradi pravice preganjani, ker njihovo je nebeško kraljestvo.

Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in vse grdo o vas lažnivo govorili.

Veselite se in vriskajte, ker je vaše plačilo v nebesih veliko (Mt 5,3-10).

1717

Blagri slikajo obraz Jezusa Kristusa in opisujejo njegovo ljubezen; izražajo poklicanost vernikov, pridruženih slavi njegovega trpljenja in vstajenja; razjasnjujejo značilna dejanja in naravnanosti krščanskega življenja; so osupljujoče (paradoksalne?) obljube, ki v bridkostih vzdržujejo upanje; naznanjajo blagoslove, nagrade, ki so v temini učencem že pridobljene; v življenju Device Marije in vseh svetnikov so se blagri že začeli.

II. Hrepenenje po sreči

1718

Blagri so odgovor na naravno hrepenenje po sreči. To hrepenenje je božjega izvora: Bog ga je položil v človekovo srce, da bi ga pritegnil k sebi, k Bogu, ki ga edini more izpolniti.

Prav gotovo hočemo vsi živeti srečno in ni v človeškem rodu nikogar, ki se ne bi strinjal s to trditvijo, in še preden je sploh v polnosti izrečena (sv. Avguštin, mor. eccl. 1,3,4).

Kako te torej iščem, Gospod? Kajti s tem, da iščem tebe, svojega Boga, iščem srečno življenje. Iskal te bom, da bo živela moja duša. Zakaj kakor živi moje telo po moji duši, tako živi moja duša po tebi (sv. Avguštin, con.10,20).

Samo Bog nasičuje (sv.Tomaž Akv., symb. 1).