Ker sklenitev zakon postavi oba zakonca v javni življenjski stan v Cerkvi, je prav, da je njeno obhajanje javno, v okviru liturgičnega slavja, pred duhovnikom (ali kvalificirano pričo Cerkve), pričami in zborom vernikov.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 7. člen: Zakrament svetega zakona › VI. Domača cerkev
Enost, nerazvezljivost in odprtost za rodovitnost so za zakon bistvene. Mnogoženstvo je nezdružljivo z enostjo zakona; razveza loči to, kar je Bog združil; odklanjanje rodovitnosti odvrača zakonsko življenje od njegovega "najodličnejšega daru", od otroka (CS 50,1).
Ponovna sklenitev zakona ločencev za življenja zakonitega sozakonca je v nasprotju z božjo zamislijo in postavo, kakor glede tega uči Kristus. Ločenca nista ločena od Cerkve, a ne moreta pristopiti k svetemu obhajilu. Živela bosta svoje krščansko življenje zlasti z vzgajanjem svojih otrok v veri.
Krščanska družina je kraj, kjer otroci prejmejo prvo oznanilo vere. Zato se družinski dom zelo upravičeno imenuje "domača Cerkev", skupnost milosti in molitve, šola človeških kreposti in krščanske ljubezni.
Četrto poglavje: Druga liturgična opravila
1. člen: Zakramentali
"Razen tega je sveta mati Cerkev postavila zakramentale. To so sveta znamenja, ki nekako posnemajo zakramente ter označujejo predvsem duhovne učinke, katere zaradi priprošnje Cerkve po njih tudi prejemamo. Zakramentali ljudi pripravljajo na sprejetje glavnega učinka zakramentov in posvečujejo različne življenjske okoliščine" (B 60; prim. CIC kan. 1166; CCEO, kan. 867).