To nedvoumno vztrajanje pri nerazvezljivosti zakonske zveze je mogla prebuditi osuplost in se zdeti kot neuresničljiva zahteva (prim. Mt 19,10). Toda Jezus zakoncem ni naložil neznosnega in pretežkega bremena (prim. Mt 11,29-30), ki bi bilo težje kakor pa Mojzesova postava. Ko prihaja, da ponovno vzpostavi prvotni red stvarstva, ki je bil z grehom porušen, daje on sam moč in milost, da človek živi zakon v novi razsežnosti božjega kraljestva. Če bodo hodili za Kristusom, se odpovedovali sami sebi, jemali križ nase (prim. Mk 8,34), bodo zakonci mogli "razumeti" (prim. Mt 19,11) prvotni smisel zakona in ga živeti s Kristusovo pomočjo. Ta milost krščanskega zakona je sad Kristusovega križa, ki je izvir vsega krščanskega življenja.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 7. člen: Zakrament svetega zakona › I. Zakon v Božji zamisli
To daje razumeti tudi apostol Pavel, ko pravi: "Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil" (Ef 5,25-26) in temu takoj dodaja: "Zato bo mož zapustil očeta in mater in se navezal na svojo ženo in bosta v dveh eno telo: ta skrivnost je velika; s tem mislim na razmerje Kristusa do Cerkve" (Ef 5,31-32).
Celotno krščansko življenje nosi pečat ženitovanjske (zaročenske) ljubezni med Kristusom in Cerkvijo. Že krst, vstop v božje ljudstvo, je svatbena skrivnost: krst je tako rekoč ženitovanjska kopel (prim. Ef 5,26-27), ki se izvrši pred svatbeno gostijo, se pravi evharistijo. Krščanski zakon postane s svoje strani učinkovito znamenje, zakrament zaveze Kristusa in Cerkve. Ker naznačuje in posreduje milost te zaveze, zato je zakon med krščenimi pravi zakrament nove zaveze (prim. DzS 1800, CIC kan. 1055, # 2).
Devištvo zaradi božjega kraljestva
Kristus je središče vsakega krščanskega življenja. Povezanost s Kristusom zavzema prvo mesto pred vsemi drugimi vezmi bodisi družinskimi bodisi družbenimi (prim. Lk 14,26; Mr 10,28-31). Že od začetka Cerkve so bili možje in žene, ki so se odpovedali veliki dobrini zakona, da bi hodili za Jagnjetom, kamor koli gre (Raz 14,4), da bi skrbeli za to, kar je Gospodovega, da bi skušali njemu ugajati (prim. 1 Kor 7,32), da bi šli nasproti Ženinu, ki prihaja (prim. Mt 25,6). Kristus sam je nekatere povabil, naj bi mu sledili v tistem načinu življenja, za katerega je on sam vzor:
"Nekateri so namreč že po rojstvu nesposobni za zakon, nekatere so take naredili ljudje in nekateri so se zakonu sami odpovedali zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more razumeti, naj razume" (Mt 19,12).
Devištvo zaradi nebeškega kraljestva je razvitje krstne milosti, mogočno znamenje prednosti, kakršna pripada povezavi s Kristusom, gorečega pričakovanja njegove vrnitve, znamenje, ki kliče v spomin tudi to, da je zakon stvarnost sedanjega časa, ki preide (prim. Mr 12,25; 1 Kor 7,31).