Cerkev podeljuje zakrament reda samo krščenim moškim (viris), katerih sposobnosti za izvrševanje službe so bile ustrezno preverjene. Avtoriteti Cerkve pripada odgovornost in pravica koga poklicati, da prejme redove.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › VII. Učinki zakramenta svetega reda
V latinski Cerkvi se zakrament reda za duhovništvo normalno podeljuje samo kandidatom, ki so pripravljeni svobodno sprejeti nase celibat (neporočenost) in ki javno pokažejo svojo voljo držati se ga iz ljubezni do božjega kraljestva in do služenja ljudem.
Škofom pripada podeljevanje zakramenta svetega reda v treh stopnjah.
7. člen: Zakrament svetega zakona
"Zakonska zveza, s katero mož in žena ustanovita dosmrtno življenjsko skupnost in je po svoji naravi naravnana v blagor zakoncev in roditev ter vzgojo otrok, je med krščenimi od Kristusa Gospoda povzdignjena v dostojanstvo zakramenta" (CIC, kan. 1055, # 1).
I. Zakon v Božji zamisli
Sveto Pismo se začenja s stvarjenjem moža in žene po božji podobi in sličnosti (prim. 1 Mz 1,26-27) in se končuje z videnjem "Jagnjetove svatbe" (Raz 19,7.9). Od začetka do konca govori Sveto Pismo o zakonu in njegovi "skrivnosti", o njegovi postavitvi in o smislu, ki mu ga je dal Bog, o njegovem izvoru in njegovem cilju (namenu?), o njegovih različnih uresničitvah skozi odrešenjsko zgodovino, o njegovih težavah, izhajajočih iz greha, in o njegovi prenovitvi "v Gospodu" (1 Kor 7,39), v novi zavezi Kristusa in Cerkve (prim. Ef 5,31-32).