Domov/Katekizem/KKC 1597

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1597

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › VII. Učinki zakramenta svetega reda

1595

Duhovniki so zedinjeni s škofi v duhovniškem dostojanstvu, in so obenem od njih odvisni pri izvrševanju dušnopastirskih opravil; poklicani so, da bi bili preudarni sodelavci škofov; duhovniki sestavljajo okoli svojega škofa "presbyterium", (duhovniški zbor), ki skupaj z njim nosi odgovornost za delno Cerkev. Od škofa prejmejo odgovornost za kako župnijsko skupnost ali za določeno cerkveno nalogo (funkcijo).

1596

Diakoni so posvečeni nositelji cerkvene službe za naloge služenja Cerkve; diakoni ne prejmejo službenega duhovništva, pač pa jim posvečenje podeli pomembne naloge (funkcije) pri službi besede, bogoslužja, dušnopastirskega vodenja in del ljubezni do bližnjega - naloge, ki so jih dolžni spolnjevati pod pastoralno avtoriteto svojega škofa.

1597

Zakrament svetega reda se podeljuje s polaganjem rok, čemur sledi slovesna posvetilna molitev, ki za posvečenca prosi od Boga milosti Svetega Duha, potrebne za njegovo službo. Posvečenje vtisne neizbrisno zakramentalno znamenje.

1598

Cerkev podeljuje zakrament reda samo krščenim moškim (viris), katerih sposobnosti za izvrševanje službe so bile ustrezno preverjene. Avtoriteti Cerkve pripada odgovornost in pravica koga poklicati, da prejme redove.

1599

V latinski Cerkvi se zakrament reda za duhovništvo normalno podeljuje samo kandidatom, ki so pripravljeni svobodno sprejeti nase celibat (neporočenost) in ki javno pokažejo svojo voljo držati se ga iz ljubezni do božjega kraljestva in do služenja ljudem.