Domov/Katekizem/KKC 1564

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1564

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu › 6. člen: Zakrament svetega reda › III. Tri stopnje zakramenta svetega reda

Posvečenje prezbiterjev – škofovih pomočnikov

1562

"Kristus, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet (Jn 10,36), je po svojih apostolih njihovim naslednikom, to je škofom, dal delež svojega posvečenja in poslanstva, ti pa so nalogo svoje službe v različnih stopnjah zakonito izročili različnim nosilcem v Cerkvi" (C 28). "Njihova služba je bila v podrejeni stopnji izročena duhovnikom, da bi v duhovniškem redu kot sodelavci škofovskega reda pravilno izvrševali od Kristusa zaupano apostolsko poslanstvo" (D 2).

1563

"Ker pa je duhovniška služba povezana s škofovskim redom, je deležna oblasti, s katero Kristus sam svoje telo zida, posvečuje in vlada. Čeprav svečeništvo duhovnikov sicer predpostavlja zakramente krščanskega uvajanja, se vendar podeljuje s tistim posebnim zakramentom, s katerim se duhovnikom po maziljenju Svetega Duha vtisne posebno neizbrisno znamenje in se tako upodobijo po Kristusu duhovniku, da morejo delovati v osebi Kristusa, ki je glava Cerkve" (D 2).

1564

"Duhovniki sicer nimajo najvišje stopnje duhovništva in so v izvrševanju svoje oblasti odvisni od škofov, vendar pa so z njimi povezani v duhovniškem dostojanstvu in so v moči zakramenta svetega reda, v podobnosti s Kristusom, najvišjim in večnim duhovnikom (Heb 5,1-10; 7,24;9,11-28), posvečeni za oznanjevanje evangelija, za pastirje vernikov ter za obhajanje bogoslužja kot pravi duhovniki nove zaveze" (C 28).

1565

V moči zakramenta svetega reda so duhovniki deležni vesoljnih razsežnosti poslanstva, ki ga je Kristus zaupal apostolom. Duhovni dar, ki so ga prejeli pri posvečenju, jih pripravlja ne za omejeno in utesnjeno poslanstvo, "marveč za najobširnejše in vesoljno poslanstvo zveličanja 'do konca sveta'" (D 10), "s celim srcem pripravljene povsod oznanjati evangelij" (DV 20).

1566

"Svojo sveto službo opravljajo predvsem v evharističnem bogoslužju ali sinaksi; pri njej nastopajo v Kristusovi osebi in razglašajo njegovo skrivnost, pridružujejo molitve vernikov daritvi njihove Glave in edino daritev nove zaveze, namreč daritev Kristusa, ki je sam sebe enkrat za vselej daroval Očetu kot brezmadežno žrtev" (C 28). Iz te edine daritve črpa svojo moč vsa njihova duhovniška služba (prim. D 2).