Bistveno pri obhajanju tega zakramenta je maziljenje na bolnikovem čelu in rokah (v rimskem obredu) ali na drugih delih telesa (na vzhodu), maziljenje, ki ga spremlja liturgična molitev duhovnika - podeljevalca, v kateri prosi za posebno milost tega zakramenta.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu
Posebna milost zakramenta bolniškega maziljenja ima za učinke:
- zedinjenje bolnika s Kristusovim trpljenjem v njegov blagor in v blagor vse Cerkve;
- tolažba, mir in srčnost za krščansko prenašanje tegob bolezni ali starosti;
- odpuščanje grehov, če tega bolnik ni mogel prejeti v zakramentu pokore;
- vrnitev zdravja, če je to ugodno za duhovno zdravje;
- priprava na prehod k večnemu življenju.
Tretje poglavje: Zakramenti služenja občestvu
Krst, birma in evharistija so zakramenti krščanskega uvajanja. Ti zakramenti utemeljujejo skupno poklicanost vseh Kristusovih učencev, poklicanost k svetosti in k poslanstvu širjenja evangelija v svetu. Podeljujejo milosti, ki so potrebne za življenje po Duhu v tem življenju romarjev na poti v domovino.
Dva druga zakramenta, sveti red in sveti zakon, sta naravnana na odrešenje in zveličanje drugih. Če obenem prispevata k osebnemu zveličanju, dosegata to prek vplivanja na služenje drugim. Ta dva zakramenta podeljujeta posebno poslanstvo v Cerkvi in sta namenjena graditvi božjega ljudstva.
V teh dveh zakramentih tisti, ki so že bili s krstom in birmo (prim. C 10) posvečeni za skupno duhovništvo vseh vernikov, morejo prejeti posebna posvečenja. Tisti, ki prejmejo zakrament svetega reda, so posvečeni za to, da bi v Kristusovem imenu "bili pastirji Cerkve z božjo besedo in milostjo" (C 11). Z druge strani pa "krščanska zakonca poseben zakrament okrepi in tako rekoč posveti za dolžnosti in dostojanstvo njunega stanu" (CS 48,2).