Zakrament bolniškega maziljenja ima za cilj podeliti posebno milost kristjanu, ki prestaja težave, povezane s stanjem hude bolezni ali starosti.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 5. člen: Bolniško maziljenje › V. Sveta popotnica, poslednji zakrament Kristjana
Primeren čas za sprejem svetega maziljenja je gotovo nastopil, ko vernik začenja biti v smrtni nevarnosti zaradi bolezni ali starosti.
Vsakokrat, ko kristjan resno zboli, more prejeti sveto maziljenje; prav tako tedaj, ko se potem, ko ga je prejel, bolezen poslabša.
Samo duhovniki (prezbiterji in škofje) morejo podeliti zakrament bolniškega maziljenja; za podelitev uporabljajo olje, ki ga je blagoslovil škof ali v potrebi duhovnik sam, ki podeljuje zakrament.
Bistveno pri obhajanju tega zakramenta je maziljenje na bolnikovem čelu in rokah (v rimskem obredu) ali na drugih delih telesa (na vzhodu), maziljenje, ki ga spremlja liturgična molitev duhovnika - podeljevalca, v kateri prosi za posebno milost tega zakramenta.