Od velike noči naprej Sveti Duh "prepričuje" svet glede greha" (Jn 16,8-9), da bi vedeli, da svet ni veroval v tistega, ki ga je poslal Oče. Toda prav isti Duh, ki razkriva greh, je Tolažnik (prim. Jn 15,26), ki daje človekovemu srcu milost kesanja in spreobrnjenja (prim. Apd 2,36-38; prim. Janez Pavel II., SvD 27-48).
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja › 4. člen: Zakrament pokore in sprave › V. Mnogotere oblike pokore v krščanskem življenju
V. Mnogotere oblike pokore v krščanskem življenju
Kristjanova notranja pokora more imeti zelo različne oblike. Sv. pismo in Očetje poudarjajo zlasti tri oblike: post, molitev in miloščino (prim. Tob 12,8; Mt 6,1-18), ki izražajo spreobrnjenje v odnosu do samega sebe, v odnosu do Boga in v odnosu do drugih. Poleg radikalnega očiščenja, ki je učinek krsta ali mučeništva, omenjajo kot sredstvo za dosego odpuščanja grehov prizadevanje za spravo s svojim bližnjim, solze spokornosti, skrb za zveličanje bližnjega (prim. Jak 5,20), priprošnja svetnikov in izvrševanje del ljubezni, ki "pokrije mnoštvo grehov" (prim. 1 Pt 4,8).
Spreobrnjenje se v vsakdanjem življenju uresničuje z izrazi sprave, s skrbjo za uboge, z udejanjanjem in obrambo pravičnosti in prava (prim. Am 5,24; Iz 1,17), s priznanjem pogreškov nasproti bratom, z bratskim opominjanjem, s preverbo življenja (z izpraševanjem vesti), z duhovnim vodstvom, s sprejetjem trpljenja, z potrpežljivostjo v preganjanju zaradi pravice. Vzeti vsak dan svoj križ in iti za Jezusom je najvarnejša pot pokore (prim. Lk 9,23).
Evharistija in pokora. Vsakodnevno spreobrnjenje in pokora najdeta svoj izvir in hrano v evharistiji, saj postane v njej ponavzoča Kristusova daritev, ki nas je spravila z Bogom; evharistija nahranja in krepi tiste, ki živijo Kristusovo življenje: "Evharistija je protistrup, ki nas osvobaja vsakodnevnih pogreškov in varuje smrtnih grehov" (Trid. konc.: DS 1638).
Branje sv. pisma, molitev bogogoslužnih ur in očenaša, vsako iskreno dejanje češčenja in pobožnosti poživlja v nas duha spreobrnjenja in spokornosti ter prispeva k odpuščanju naših grehov.