Domov/Katekizem/KKC 1418

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1418

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › VII. Evharistija – poroštvo prihodnje slave

1416

Sveto obhajilo, ki je prejem Kristusovega telesa in njegove krvi, poglablja zedinjenje obhajanca z Gospodom, mu odpušča male grehe ter ga varuje velikih grehov. Ker se okrepijo vezi ljubezni med obhajancem in Kristusom, zato prejem tega zakramenta okrepi edinost Cerkve, Kristusovega skrivnostnega telesa.

1417

Cerkev vernikom živo priporoča, da prejmejo sveto obhajilo vsakokrat, ko se udeležijo obhajanja evharistije; in obvezuje jih, da to store vsaj enkrat v letu.

1418

Ker je Kristus sam navzoč v oltarnem zakramentu, mu je treba izkazovati božje češčenje. "Obiskovanje najsvetejšega zakramenta je dokaz hvaležnosti, dejansko znamenje ljubezni in izkazovanja božjega češčenja, ki smo ga dolžni Kristusu Gospodu, pričujočem v tem zakramentu" (MF 67).

1419

Kristus, ki je odšel s tega sveta k Očetu, nam daje v evharistiji poroštvo slave pri njem: udeleževanje pri sveti daritvi nas upodablja po njegovem srcem, vzdržuje naše moči na romanju tega življenja, nam vzbuja hrepenenje po večnem življenju in nas že zdaj zedinja z nebeško Cerkvijo, s presveto Devico Marijo in vsemi svetniki.

Drugo poglavje: Zakramenta ozdravljanja

1420

Z zakramenti krščanskega uvajanja prejme človek Kristusovo novo življenje. A to življenje nosimo "v lončenih posodah" (2 Kor 4,7). Sedaj je še "skrito s Kristusom v Bogu" (Kol 3,3). Smo še v "naši zemeljski hiši" (2 Kor 5,1), podvrženi trpljenju, bolezni in smrti. To novo življenje božjega otroka more z grehom oslabeti in biti celo uničeno.