Ta katekizem je namenjen predvsem odgovornim za katehezo: najprej škofom, učiteljem vere in pastirjem Cerkve, kot orodje pri uresničevanju njihove učiteljske službe sredi božjega ljudstva; po njih pa vsem sestavljalcem katekizmov, duhovnikom in katehistom. Hkrati pa bo koristno branje tudi vsem drugim kristjanom.
IV. Struktura katekizma
IV. Struktura katekizma
Načrt tega katekizma se navdihuje ob velikem katekizemskem izročilu, ki vso katehezo gradi na štirih "stebrih": izpovedovanje krstne vere (veroizpoved), zakramenti vere, življenje vere (zapovedi), molitev verujočega ("Oče naš").
Prvi del: Izpovedovanje vere
Tisti, ki po veri in krstu pripadajo Kristusu, morajo svojo krstno vero izpovedovati pred ljudmi (prim. Mt 10,32; Rim 10,9). Zato katekizem najprej razlaga, v čem obstaja razodetje, s katerim se Bog obrača na človeka in se mu podarja, in vera, s katero človek odgovarja Bogu (prvi oddelek). Veroizpoved povzema darove, ki jih podeljuje človeku Bog kot Začetnik vsega dobrega, kot Odrešenik in Posvečevalec, in jih razčlenja okoli "treh poglavij" našega krsta - vere v enega Boga: Očeta vsemogočnega, Stvarnika; in Jezusa Kristusa, njegovega Sina, našega Gospoda in Odrešenika; in Svetega Duha, v sveti Cerkvi (drugi oddelek).
Drugi del: Zakramenti vere
Drugi del katekizma razlaga, kako se božje odrešenje, uresničeno enkrat za vselej po Jezusu Kristusu in po Svetem Duhu, ponavzočuje v svetih bogoslužnih dejanjih Cerkve (prvi oddelek), zlasti v sedmerih zakramentih (drugi oddelek).
Tretji del: Življenje vere
Tretji del katekizma prikazuje poslednji cilj človeka, ustvarjenega po božji podobi: blaženost, in poti, po katerih do nje pridemo - s pravilno in svobodno dejavnostjo s pomočjo božje postave in božje milosti (prvi oddelek); z dejavnostjo, ki izpolnjuje dvojno zapoved ljubezni, razvito v deseterih božjih zapovedih (drugi oddelek).