Končno se, z obhajanjem evharistije že zedinjamo z nebeškim bogoslužjem in imamo vnaprej delež pri večnem življenju, ko bo Bog vse v vsem (prim. 1 Kor 15,28).
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije › II. Ime tega zakramenta
Skratka, evharistija je povzetek in strnitev naše vere: "Naš način mišljenja se sklada z evharistijo in evharistija s svoje strani potrjuje naš način mišljenja" (sv. Irenej, Haer. 4,18,5).
II. Ime tega zakramenta
Neizčrpno bogastvo tega zakramenta se izraža v različnih imenih, ki mu jih dajemo. Vsako od teh imen kliče v spomin njegove posamezne vidike. Imenujemo ga:
Evharistija, ker je dejanje zahvale Bogu. Besedi "eucharistein" (Lk 22,19; 1 Kor 11,24) in "eulogein" (Mt 26,26; Mr 14,22) spominjata na judovske blagoslove, ki razglašajo - predvsem med obedom - božja dela: stvarjenje, odrešenje in posvečenje.
Gospodova večerja (prim. 1 Kor 11,20) ker gre za obed, ki ga je Gospod imel s svojimi učenci na večer pred svojim trpljenjem, in za predujem (anticipacijo) Jagnjetove poročne gostije (prim. Raz 19,9) v nebeškem Jeruzalemu.
Lomljenje kruha, ker je ta obred, lasten judovskem obedu, uporabljal Jezus, ko je kot mizni starešina blagoslovil in razdelil kruh (prim. Mt 14,19; 15,36; Mr 8,6.19), predvsem pri zadnji večerji (prim. Mt 26,26; 1 Kor 11,24). Po tej kretnji ga učenci spoznajo po njegovem vstajenju (prim. Lk 24,13-35) in s tem izrazom prvi kristjani označujejo svoje evharistične shode (prim. Apd 2,42.46; 20,7.11). S tem kristjani naznačujejo, da vsi tisti, ki jedo od enega samega razlomljenega kruha - Kristusa - vstopijo v občestvo z njim in sestavljajo v njem le še eno samo telo (prim. 1 Kor 10,16-17).
Evharistični zbor oziroma shod ("synaxis"), ker se obhajanje evharistije odvija v zbranem občestvu vernikov, v takšnem zboru, ki je vidni izraz Cerkve (prim. 1 Kor 11,17-34).
Spomin (memoriale) Gospodovega trpljenja in vstajenja.
Sveta daritev, ker ponavzočuje (napravlja dejavno navzočo) edino daritev Kristusa Odrešenika in ki vključuje daritev Cerkve; ali tudi sveta mašna daritev, "hvalna daritev" (prim. Heb 13,15; Ps 116,13.17), duhovna daritev (prim. 1 Pt 2,5), čista (prim. Mal 1,11) in sveta daritev, ker dovršuje in presega vse daritve stare zaveze.
Sveta in božja liturgija, ker ima vse bogoslužje Cerkve svoje središče in svoj najbolj zgoščen izraz v obhajanju tega zakramenta; v istem smislu ga imenujemo tudi obhajanje svetih skrivnosti. Govorimo tudi o Najsvetejšem zakramentu, ker je ta zakrament (vseh) zakramentov. S tem imenom označujemo evharistične podobe, shranjene v tabernaklju.
Člen 1330 v računalniškem zapisu manjka. Preberite ga v knjižni izdaji Katekizma.