"Naš Odrešenik je pri zadnji večerji, tisto noč, ko je bil izdan, postavil evharistično daritev svojega telesa in svoje krvi, da bi s tem daritev na križu mogla trajati skozi vse čase, dokler ne pride, in da bi tako Cerkvi, svoji ljubljeni nevesti, zaupal spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave" (B 47).
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 3. člen: Zakrament evharistije
Ievharistija – vir in višek Cerkvenega življenja
Evharistija "vir in višek vsega krščanskega življenja" (C 11). "Drugi zakramenti, kakor tudi vsa druga cerkvena opravila in dela apostolata, so v tesni zvezi s sv. evharistijo in so nanjo naravnana. Presveta evharistija namreč obsega ves duhovni zaklad Cerkve, Kristusa samega, naše velikonočno jagnje" (D 5).
"Evharistija pomenljivo označuje in čudovito uresničuje tisto občestvo božjega življenja in enotnost božjega ljudstva, na katerih temelji Cerkev. V evharistiji imamo višek tako dejavnosti, s katero Bog v Kristusu posvečuje svet, kakor tudi češčenja, katerega ljudje izkazujejo Kristusu in po njem Očetu v Svetem Duhu" (Es 6).
Končno se, z obhajanjem evharistije že zedinjamo z nebeškim bogoslužjem in imamo vnaprej delež pri večnem življenju, ko bo Bog vse v vsem (prim. 1 Kor 15,28).
Skratka, evharistija je povzetek in strnitev naše vere: "Naš način mišljenja se sklada z evharistijo in evharistija s svoje strani potrjuje naš način mišljenja" (sv. Irenej, Haer. 4,18,5).