Domov/Katekizem/KKC 1310

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1310

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 2. člen: Zakrament birme › IV. Kdo more prejeti ta zakrament?

1308

Če včasih nekateri govorijo o birmi kot o "zakramentu krščanske zrelosti", bi pa vendarle ne smeli zamenjavati obdobje odraslosti vere z odraslostjo naravne rasti, niti ne pozabljati, da je krstna milost milost zastonjske in nezaslužene izvolitve, ki ne potrebuje neke "odobritve", če naj postane učinkovita. Sv. Tomaž spominja na to:

Telesna starost ne utemeljuje predsodka za dušo. Tako more človek celo v otroštvu prejeti popolnost duhovne starosti, o kateri govori Modrost: 'Starost je častitljiva, ne zato, ker dolgo traja, tudi se ne meri po številu let' (Mdr 4,8). Tako so se mnogi otroci, z močjo Svetega Duha, ki so jo prejeli, srčno do krvi borili za Kristusa (STh 3,72,8, ad 2).

1309

Priprava na birmo mora meriti na to, da privede kristjana h globljemu zedinjenju s Kristusom, k bolj živi zaupnosti s Svetim Duhom, z njegovim delovanjem, njegovimi darovi in njegovimi klici, da bo mogel bolje prevzemati nase apostolske odgovornosti krščanskega življenja. Pri tem si bo birmanska kateheza prizadevala prebuditi čut pripadnosti k Cerkvi Jezusa Kristusa, tako k vesoljni Cerkvi kakor k župnijski skupnosti. Ta zadnja nosi posebno odgovornost pri pripravi birmancev (prim. BI, Predhodna navodila 3).

1310

Za prejem birme je treba biti v stanju milosti. Spodobi se prejeti zakrament pokore, da bi bil človek očiščen za podaritev Svetega Duha. Bolj goreča molitev mora pripraviti na to, da kandidati sprejmejo moč in milosti Svetega Duha z učljivostjo in razpoložljivostjo (prim. Apd 1,14).

1311

Za birmo, kakor tudi za krst, je primerno, da kandidati iščejo duhovno pomoč botra ali botre. Primerno je, da je isti kakor za krst, da se tako dobro pokaže enota obeh zakramentov (prim. BI, Predhodna navodila 5; 6; ZCP, kan. 893, & 1.2).

Vdelivec birme

1312

Prvotni delivec birme je škof (prim. C 26).

Na vzhodu je redno duhovnik tisti, ki krsti in, ki neposredno za tem podeli tudi birmo v enem in istem obhajanju. To pa stori s sveto krizmo, ki jo posveti patriarh ali škof, kar izraža apostolsko edinost Cerkve, katere vezi se z zakramentom birme okrepijo. V latinski Cerkvi uporabljajo isto pravilo pri krstih odraslih ali ko je pripuščen k polnemu občestvu s Cerkvijo kak krščenec neke druge krščanske skupnosti, ki ni veljavno prejel zakramenta birme (prim. ZCP, kan. 883, & 2).