Verniki, s krstom včlenjeni v Cerkev, so prejeli neizbrisno zakramentalno znamenje, ki jih posveti za krščansko bogoslužje (prim. C 11). Krstni pečat (neizbrisno znamenje krsta) napravlja kristjane sposobne in dejavne, da služijo Bogu v živi soudeležbi pri svetem bogoslužju Cerkve in da izvršujejo svoje krstno duhovništvo s pričevanjem svetega življenja in učinkovite ljubezni (prim. C 10).
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › VII. Krstna milost
"Gospodov pečat" ("Dominicus character", sv. Avguštin, Ep. 98,5) je pečat, s katerim nas je zaznamoval Sveti Duh "za dan odrešenja" (Ef 4,30; prim. Ef 1,13-14; 2 Kor 1,21-22). "Krst je namreč pečat večnega življenja" (sv. Irenej, Dem. 3). Vernik, ki bo "varoval pečat" vse do konca, to se pravi, ki bo ostal zvest zahtevam svojega krsta, bo mogel oditi "z znamenjem vere" (RiM, Prva evharistična molitev), z vero svojega krsta, v pričakovanju blaženega gledanja Boga - tistega gledanja, ki je dovršitev vere - in v upanju na vstajenje.
Na kratko
Uvajanje v krščanstvo se izvrši s tremi zakramenti skupno: krstom, ki je začetek novega življenja; z birmo je potrditev tega; z evharistijo, ki nahranja učenca s Kristusovim telesom in krvjo, da bi se preoblikoval v Kristusa.
"Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal!" (Mt 28,19- 20).
Krst je rojstvo k novemu življenju v Kristusu. Po Gospodovi volji je krst potreben za zveličanje kakor Cerkev sama, v katero krst privede.