Domov/Katekizem/KKC 1256

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1256

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › V. Kdo sme krstiti?

1254

Pri vseh, ki so krščeni, pa naj bodo otroci in odrasli, mora vera po krstu rasti. Zato Cerkev vsako leto obhaja v velikonočni vigiliji obnovitev krstnih obljub. Priprava na krst pripelje le do praga novega življenja. Krst je tisti studenec novega življenja v Kristusu, iz katerega priteka vse krščansko življenje.

1255

Da bi se krstna milost mogla razvijati, je pomembna pomoč staršev. Tu je tudi vloga botra ali botre, ki morata biti trdna vernika, sposobna in pripravljena pomagati novokrščencu, otroku ali odraslemu, na njegovi poti v krščansko življenje (prim. ZCP, kan. 872-874). Njuna naloga je resnična cerkvena služba ("officium"; prim. B 67). Celotna cerkvena skupnost nosi del odgovornosti za razvijanje in ohranjanje v krstu prejete milosti.

V. Kdo sme krstiti?

1256

Redna delivca krsta sta škof in duhovnik ter, v latinski Cerkvi, tudi diakon (prim. ZCP, kan 861, & 1; ZVCP, kan. 677, & 1). V potrebi more krstiti, če ima zahtevan namen, vsak človek, tudi tisti, ki ni krščen. Zahtevani namen je, da hoče storiti to, kar dela Cerkev, ko krščuje, in da uporabi trinitarični krstni obrazec. Cerkev vidi razlog za to možnost v vsezveličavni božji volji (prim. 1 Tim 2,4) in v potrebnosti krsta za zveličanje (prim. Mr 16,16) (prim. DzS 1315; 646; ZCP, kan. 861, & 2).

VI. Potrebnost krsta

1257

Gospod sam zatrjuje, da je krst potreben za zveličanje (prim. Jn 3,5). Tudi je svojim učencem zapovedal oznanjati evangelij in krščevati vse narode (prim. Mt 28,20) (prim. DzS 1618; CS 14; M 5). Krst je potreben za zveličanje tistim, ki jim je bil evangelij oznanjen in so imeli možnost prositi za zakrament (prim. Mr 16,16). Cerkev ne pozna drugega sredstva za zagotovitev vstopa v večno blaženost, kakor je krst; zato se skrbno varuje zanemarjanja poslanstva, ki ga je prejela od Gospoda, naj dela za to, da se "iz vode in Duha" prerodijo vsi tisti, ki morejo biti krščeni. Bog je zveličanje navezal na zakrament krsta, toda on sam ni vezan na svoje zakramente.

1258

Cerkev od zmeraj ohranja trdno prepričanje, da so tisti, ki pretrpijo smrt zaradi vere, ne da bi bili prejeli krst, s svojo smrtjo krščeni za Kristusa in s Kristusom. Ta krst krvi priobčuje kakor krst želja sadove krsta, ne da bi bil (to) zakrament.