Domov/Katekizem/KKC 1241

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1241

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › III. Kako obhajamo zakrament krsta?

1239

Nato sledi bistveni obred zakramenta: krst v ožjem smislu, ki naznačuje in uresničuje smrt grehu in vstop v življenje presvete Trojice z upodobitvijo po Kristusovi velikonočni skrivnosti. Na najbolj izrazit način se krst izvrši s trikratno potopitvijo v krstno vodo. Toda že od starodavnosti ga je mogoče podeliti tudi s trikratnim izlitjem vode na kandidatovo glavo.

1240

V latinski Cerkvi krstitelj to trikratno oblitje spremlja z besedami: "I., jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha." V vzhodnih liturgijah se katehumen obrne proti vzhodu in krščevalec reče: "Služabnik božji, I., se krsti v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha." In ob klicanju vsake osebe presvete Trojice krstitelj potopi katehumena v vodo in ga nato dvigne.

1241

Maziljenje s krizmo, dišečim oljem, ki ga posveti škof, pomeni dar Svetega Duha novokrščencu. Postal je kristjan, kar pomeni "maziljen" s Svetim Duhom, včlenjen v Kristusa, ki je maziljen za duhovnika, preroka in kralja (prim. SK 62).

1242

V bogoslužju vzhodnih Cerkva je to pokrstno maziljenje zakrament birme. V rimskem bogoslužju to maziljenje naznanja neko drugo maziljenje s sveto krizmo, ki ga bo podelil škof: zakrament birme, ki tako rekoč "potrdi" in dopolni krstno maziljenje.

1243

Belo oblačilo naznačuje, da je krščenec "oblekel Kristusa" (prim. Gal 3,27): vstal je s Kristusom. Sveča, prižgana ob velikonočni sveči, pomeni, da je Kristus razsvetlil novokrščenca. Krščeni so v Kristusu "luč sveta" (Mt 5,14; prim. Flp 2,15).

Novokrščenec je sedaj božji otrok v edinorojenem Sinu. Izgovarjati sme molitev božjih otrok: Oče naš.