Drugi vatikanski koncil je za latinsko Cerkev obnovil "katehumenat za odrasle, razdeljen na več stopenj" (B 64). Opravila imamo v obredniku Ordo initiationis christianae adultorum (1972) = Uvajanje odraslih v krščanstvo (1978). Koncil je med drugim dovolil "vključiti razen sestavin, znanih iz krščanskega izročila", v misijonskih deželah "tudi tiste sestavine uvajanja, ki jih imajo posamezni narodi, kolikor je /.../ mogoče te sestavine prilagoditi krščanskemu obredu" (B 65; prim. B 37-40).
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › III. Kako obhajamo zakrament krsta?
Danes torej se tako v latinskih kakor tudi v vzhodnih obredih uvajanje odraslih v krščanstvo pričenja z njihovim vstopom v katehumenat. Vrhunec to uvajanje doseže v enem samem obhajanju treh zakramentov: krsta, birme in evharistije (prim. M 14; ZCP, kan. 851 865; 866). V vzhodnih obredih se uvajanje otrok v krščanstvo pričenja s krstom, ki mu neposredno sledi birma in evharistija, medtem ko se v rimskem obredu uvajanje nadaljuje med leti kateheze in se dovrši pozneje z birmo in evharistijo, vrhuncem njihovega uvajanja v krščanstvo (prim. ZCP, kan. 851,2; 868).
Mistagogija obhajanja
Smisel in milost zakramenta krsta se jasno pokažeta v obredih obhajanja. Ko verniki s pozorno udeležbo spremljajo kretnje in besede tega obhajanja, se uvajajo v bogastvo, ki ga ta zakrament naznačuje in uresničuje v vsakem novokrščencu.
Znamenje križa na začetku obhajanja napravi Kristusov pečat na tistem, ki bo pripadal Kristusu in naznačuje milost odrešenja, ki nam jo je Kristus pridobil s svojim križem.
Oznanilo božje besede razsvetli z razodeto resnico kandidate in zbrano občestvo ter prebuja odgovor vere, ki je neločljiv od krsta. Saj je krst dejansko na poseben način "zakrament vere", ker je to zakramentalni vstop v življenje vere.