Katekizem katoliške Cerkve

KKC 123

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Drugo poglavje: Bog srečuje človeka › 3. člen: Sveto pismo › IV. Kanon Svetega pisma

Stara zaveza

121

Stara zaveza je nepogrešljiv del Svetega pisma. Njene knjige so od Boga navdihnjene in ohranjajo trajno vrednost, kajti stara zaveza ni bila nikdar preklicana.

122

"Kajti potekanje odrešenjskega reda stare zaveze je bilo naravnano predvsem na to, da bi pripravljalo (...) prihod Kristusa, vesoljnega Odrešenika". "Te knjige sicer vsebujejo tudi nepopolne in časovno pogojene stvari", kljub temu pa pričujejo o celotni pedagogiji odrešujoče božje ljubezni ter "shranjajo vzvišene nauke o Bogu, osrečujočo ter zveličavno modrost o človekovem življenju in čudovite molitvene zaklade. V njih je končno skrita skrivnost našega odrešenja" (BR 15).

123

Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično božjo besedo. Cerkev je vedno odločno odklanjala misel o zametanju Stare zaveze, kakor da bi z nastopom Nove zaveze bila razveljavljena (marcionizem).

Nova zaveza

124

"Božja beseda, ki je božja moč za rešitev vsakogar, kateri veruje, nastopa in izkazuje svojo moč na edinstven način v spisih Nove zaveze" (BR 17). Ti spisi nam izročajo dokončno resnico božjega razodetja. Njihov središčni predmet je Jezus Kristus, učlovečeni Božji Sin, njegova dejanja, njegovi nauki, njegovo trpljenje in poveličanje kakor tudi začetki Cerkve v moči delovanja Svetega Duha (prim. BR 20).

125

Evangeliji so srce vsega Svetega pisma, ker so "glavno pričevanje o življenju in nauku učlovečene Besede, našega Odrešenika" (BR 18).