Domov/Katekizem/KKC 1214

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1214

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugi oddelek: Sedem zakramentov Cerkve › Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo › 1. člen: Zakrament krsta › I. Ime tega zakramenta

Prvo poglavje: Zakramenti uvajanja v krščanstvo

1212

Z zakramenti uvajanja v krščanstvo, se pravi s krstom, birmo in evharistijo, se polagajo temelji celotnega krščanskega življenja. "Delež božje narave, ki se ljudem podeljuje po Kristusovi milosti, je podoben rojstvu, rasti in hranjenju naravnega življenja. Krst namreč vernike prerodi, birma jih okrepi in v evharistiji prejemajo kruh večnega življenja. S temi zakramenti uvajanja v krščanstvo verniki prejemajo vedno večje zaklade božjega življenja in napredujejo v popolni ljubezni" (BI; prim. UV, Predhodna navodila 1-2).

1. člen: Zakrament krsta

1213

Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata k življenju v Duhu ("vitae spiritualis ianua") in vrata, ki odpro dostop k drugim zakramentom. Po krstu se osvobodimo greha in se prerodimo v božje otroke; postanemo udje Kristusa in se včlenimo v Cerkev ter postanemo deležni pri njenem poslanstvu (prim. cerkveni zbor v Florenci, DzS 1314; ZCP, kan. 204, & 1; 849; ZVCP, kan. 675, &1): "Baptismus est sacramentum regenerationis per aquam in verbo - Krst je zakrament prerojenja po vodi in besedi" (RK 2,2,5).

I. Ime tega zakramenta

1214

Ta zakrament imenujemo krst po osrednjem obredu, s katerim ga podeljujemo: krstiti (grško "baptizein") pomeni "potopiti", "utopiti"; "potopitev" v vodo naznačuje pokop katehumena v Kristusovo smrt, iz katere izide prek vstajenja s Kristusom (prim. Rim 6,3-4; Kol 2,12) kot "nova stvar" (2 Kor 5,17; Gal 6,15).

1215

Ta zakrament imenujemo tudi "kopel prerojenja in prenovljenja po Svetem Duhu" (Tit 3,5), ker naznačuje in uresničuje tisto rojstvo iz vode in Duha, brez katerega nihče "ne more priti v božje kraljestvo" (Jn 3,5).

1216

"Ta kopel se imenuje razsvetljenje, ker imajo vsi, ki prejmejo ta (katehetični) pouk, razsvetljenega duha..." (sv. Justin, Apol. 1,61,12). Ko je namreč krščeni človek pri krstu sprejel Besedo, pravo luč, ki "razsvetljuje vsakega človeka" (Jn 1,9), je potem, ko je bil razsvetljen (prim. Heb 10,32), postal sin luči (prim. 1 Tes 5,5) in "luč" on sam (Ef 5,8):

Krst je najlepši in najveličastnejši od božjih darov... Imenujemo ga dar, milost, maziljenje, razsvetljenje, oblačilo netrohljivosti, kopel prerojenja, pečat in vse, kar je še najdragocenejšega. Dar, ker se podeljuje tistim, ki ne prispevajo ničesar; milost, ker se daje celo z grehom zadolženim; krst, ker se greh utopi v vodi; maziljenje, ker je posvečen in kraljevski (taki so tisti, ki so maziljeni); razsvetljenje, ker je sijoča luč; oblačilo, ker pokriva našo sramoto; kopel, ker očiščuje; pečat, ker nas varuje in je znamenje božjega gospostva (sv. Gregor Nacijanški, Or. 40,3-4).