Svete podobe, nameščene v naših cerkvah in naših hišah imajo zamen prebujati in poglabljati našo vero v Kristusovo skrivnost. Prek ikone Kristusa in njegovih odrešenjskih del častimo in molimo njega samega. Prek svetih podob presvete božje Matere, angelov in svetnikov častimo osebe, ki jih podobe predstavljajo.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti › 1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja › IV. Kje obhajati zakramente?
Nedelja, "Gospodov dan" je poglavitni dan obhajanja evharistije, ker je to dan Kristusovega vstajenja. Nedelja je najodličnejši dan zbiranja liturgičnega občestva, dan krščanske družine, dan veselja in počitka od dela. Nedelja je "temelj in jedro celotnega cerkvenega leta" (B 106).
Cerkev razgrne "celotno Kristusovo skrivnost" v teku leta: "od učlovečenja in rojstva do vnebohoda, do binkoštnega praznika in do pričakovanja blaženega upanja in Gospodovega prihoda" (B 102).
Ko se na določene dneve cerkvenega leta, Cerkev na zemlji spominja svetnikov, na prvem mestu presvete božje Matere, nato apostolov, mučencev in drugih svetnikov, s tem pokaže, da je zedinjena z nebeškim bogoslužjem; Cerkev slavi Kristusa, da je dovršil odrešenje v svojih poveličanih udih; njihov zgled jo spodbuja na njeni poti k Očetu.
Verniki, ki obhajajo molitveno bogoslužje, se zedinjajo s Kristusom, našim velikim duhovnikom, ko molijo psalme, premišljujejo božjo besedo, pesmi in hvalnice, da bi bili pridruženi njegovi nenehni in vesoljni molitvi, ki slavi Očeta in prosi daru Svetega Duha za ves svet.