Cerkev obhaja zakramente kot duhovniška skupnost, ki jo strukturirata (zgrajujeta) krstno duhovništvo in službeno duhovništvo tistih, ki prejmejo zakrament svetega reda.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Prvo poglavje: Velikonočna skrivnost v času Cerkve › 2. člen: Velikonočna skrivnost v zakramentih Cerkve › V. Zakramenti večnega življenja
Sveti Duh pripravlja na zakramente z božjo besedo in z vero, ki sprejema božjo besedo dobro pripravljena srca. Zakramenti torej krepijo in izražajo vero.
Sad zakramentalnega življenja je torej hkrati oseben in cerkvenosten. Z ene strani je ta sad za vsakega vernika življenje za Boga v Kristusu Jezusu; z druge strani je ta sad za Cerkev rast v ljubezni in v njenem poslanstvu pričevanja.
Drugo poglavje: Zakramentalno obhajanje velikonočne skrivnosti
Kateheza o bogoslužju vsebuje najprej umevanje zakramentalnega uresničevanja odrešenjskega načrta (prvo poglavje). V tej luči se razodeva novost njegovega obhajanja. V tem poglavju pa bo govor o obhajanju zakramentov Cerkve. Gre za to, kar je - pri vsej različnosti bogoslužnih izročil - obhajanju sedmerih zakramentov skupnega; kar je vsakemu od njih posebnega, pride na vrsto pozneje. Ta temeljna kateheza o zakramentalnih obhajanjih odgovarja na osnovna vprašanja, ki si jih glede tega postavljajo verniki:
- kdo obhaja zakramente?
- kako obhajati zakramente?
- kdaj obhajati zakramente?
- kje obhajati zakramente?
1. člen: Obhajanje Cerkvenega bogoslužja
I. Kdo obhaja zakramente?
Bogoslužje je "dejanje" "celotnega Kristusa" ("Christus totus" = ves Kristus). Tisti, ki ga že zdaj obhajajo onstran znamenj, so že pri nebeškem bogoslužju, kjer je obhajanje docela občestvo in praznik.