Katekizem katoliške Cerkve

KKC 112

Prvi del: Izpovedovanje vere › Prvi oddelek: Verujem – verujemo › Drugo poglavje: Bog srečuje človeka › 3. člen: Sveto pismo › III. Sveti Duh, razlagalec Svetega pisma

110

Da odkrijemo namen svetih pisateljev, je treba upoštevati razmere njihovega časa in njihove kulture, "literarne vrste", ki so bile v rabi v onem razdobju, tedaj običajne načine čutenja, govorjenja in pripovedovanja. "Kajti resnica je zdaj tako zdaj drugače podana in izražena v tekstih, ki so na različen način zgodovinske, preroške ali pesniške narave, ali v drugačnih govornih vrstah" (BR 12).

111

Toda ker je Sveto pismo navdihnjeno, obstaja še drugo našelo pravilne razlage, nič manj pomembno od prejšnjega, in brez katerega bi Sveto pismo ostalo mrtva črka: "Sveto pismo moramo brati in razlagati v istem Duhu, v katerem je bilo napisano" (BR 12).

Drugi vatikanski cerkveni zbor naznašuje tri kriterije za takšno razlago Svetega pisma, kakršna se sklada z Duhom, ki je Sveto pismo navdihnil (prim. BR 12):

112

1. Posvečati veliko pozornost "vsebini in enoti celotnega Svetega pisma". Naj bodo knjige, ki ga sestavljajo, še tako različne, je Sveto pismo vendarle eno zaradi enosti božjega načrta, kateremu je Kristus Jezus središče in srce, odprto od njegove pashe naprej (prim. Lk 24,25-27.44-46).

Kristusovo srce (prim. Ps 22,15) naznašuje Sveto pismo, ki daje, da spoznavamo Kristusovo srce. To srce je bilo pred trpljenjem zaprto, kajti Sveto pismo je bilo temačno. Toda po trpljenju se je Sveto pismo odprlo, kajti tisti, ki ga odslej naprej umevajo, zrejo in razločujejo na kakšen način je treba razlagati prerokbe (sv. Tomaž Akv., Psal. 21,11).

113

2. Brati Sveto pismo znotraj "živega izročila celotne Cerkve". Po izreku cerkvenih očetov "sacra Scriptura principalius est in corde Ecclesiae quam in materialibus instrumentis scripta - Sveto pismo je bolj prvenstveno zapisano v srcu Cerkve kakor pa v snovnih orodjih". Cerkev namreč nosi v svojem izročilu živo spominjanje božje besede, in Sveti Duh je tisti, ki ji podarja duhovno razlago Svetega pisma "...secundum spiritualem sensum quem Spiritus donat Ecclesiae - po duhovnem pomenu, ki ga Duh daje Cerkvi" (Origen, hom. in Lev. 5,5).

114

3. Biti pozoren na "analogijo vere" (prim. Rim 12,6). Z "analogijo vere" razumemo trdno povezanost verskih resnic med seboj in znotraj celotne zamisli božjega razodetja.