Domov/Katekizem/KKC 1106

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1106

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti › Prvo poglavje: Velikonočna skrivnost v času Cerkve › 1. člen: Liturgija – delo svete Trojice › III. Sveti Duh in cerkev v liturgiji

Sveti Duh posedanja Kristusovo skrivnost

1104

Krščanska liturgija ne spominja samo na dogodke, ki so nas rešili, ampak jih aktualizira (posedanja) in napravlja navzoče. Kristusovo velikonočno skrivnost obhajamo; ne ponavljamo je; ponavljajo se obhajanja; ponavljajo se le slavja; v vsakem od obhajanj nastopi izlitje Svetega Duha, ki aktualizira (posedanji) eno samo skrivnost.

1105

Epikleza ("klicanje Duha nad") je prošnja, v kateri duhovnik prosi Očeta, naj pošlje Duha posvečevalca, da bi darovi postali Kristusovo telo in kri, in da bi verniki, ko jih bodo prejeli, tudi sami postali živa daritev Bogu.

1106

Skupaj z anamnezo je epikleza v središču vsakega zakramentalnega opravila, še posebej evharistije:

Sprašuješ, kako kruh postane Kristusovo telo in vino ... Kristusova kri? Pravim ti: Sveti Duh pride (poseže vmes) in izvrši to, kar presega vsako besedo in vsako misel ... Naj ti zadostuje to, da slišiš, da se to zgodi po Svetem Duhu, kakor si je Gospod iz svete Device in po Svetem Duhu sam po sebi in v sebi privzel meso (sv. Janez Damaščan, f. o. 4,13).

1107

Preoblikujoča moč Svetega Duha v liturgiji pospešuje prihod božjega kraljestva in dovršitev skrivnosti odrešenja. Daje nam, da v pričakovanju in upanju stvarno anticipiramo (v predujmu udejanjamo) polnost občestva presvete Trojice. Poslan od Očeta, ki uslišuje epiklezo Cerkve, podarja Duh življenje tistim, ki ga sprejmejo in sestavlja zanje že sedaj "aro" (poroštvo) njihove dediščine (prim. Ef 1,14; 2 Kor 1,22).

Občestvo Svetega Duha

1108

Cilj delovanja poslanega Svetega Duha v vsakem liturgičnem dejanju je privesti nas v občestvo s Kristusom, da bi sestavljali njegovo telo. Sveti Duh je kakor sok Očetove vinske trte, ki v mladikah obrodi svoj sad (prim. Jn 15,1-17; Gal 5,22). V liturgiji se realizira (udejanja) najgloblje sodelovanje Svetega Duha in Cerkve. Sveti Duh, ki je Duh občestva, ostaja neizgubljivo v Cerkvi; in prav zaradi tega je Cerkev vJliki zakrament božjega Občestva, ki zbira razkropljene božje otroke. Sad Duha v liturgiji je nujno obenem občestvo s presveto Trojico in bratsko občestvo (prim. 1 Jn 1,3-7).