"Sveto bogoslužje ne izčrpava celotnega delovanja Cerkve" (B 9): predpostavlja namreč evangelizacijo, vero in spreobrnjenje; šele tedaj more obroditi sadove v življenju vernikov: novo življenje v skladu z Duhom, zavzeto dejavnost pri poslanstvu Cerkve in služenje njeni edinosti.
Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti
Molitev in liturgija
Liturgija je tudi udeleženost pri Kristusovi molitvi, ki se obrača na Očeta v Svetem Duhu. V njej najde vsaka krščanska molitev svoj izvir in svoj cilj. Prek liturgije je notranji človek ukoreninjen in utemeljen (prim. Ef 3,16-17) v "vJliki ljubezni, s katero nas je (Oče) vzljubil" (Ef 2,4) v svojem ljubljenem Sinu. Prav to "čudovito božje delo" je tisto, ki ga živimo in ponotranjamo z vsako molitvijo "ob vsaki priložnosti ... v Duhu" (Ef 6,18).
Kateheza in liturgija
"Bogoslužje je vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati vir, iz katerega izvira vsa njena moč" (B 10). Zato je to prednostni kraj za katehezo božjega ljudstva. "Kateheza je po notranje povezana z vsakim liturgičnim in zakramentalnim dejanjem, saj ravno v zakramentih in predvsem v evharistiji Kristus Jezus deluje v polnosti za preoblikovanje ljudi" (Janez Pavel II., CT 23).
Liturgična kateheza ima namen uvajati v Kristusovo skrivnost (je "mistagogija") tako, da prehaja od vidnega k nevidnemu, od znamenja k temu, na kar znamenje kaže, od "zakramentov" k "skrivnostim". Takšna kateheza spada v območje krajevnih in pokrajinskih katekizmov. Pričujoči katekizem, ki hoče biti v službi celotne Cerkve v raznoličnosti njenih obredov in kultur (prim. B 3-4), bo podal to, kar je temeljnega in skupnega vsej Cerkvi z ozirom na liturgijo kot skrivnost in kot obhajanje skrivnosti (prvi oddelek), nato pa še sedmere zakramente in zakramentale (drugi oddelek).
PRVI ODDLEK
Zakramentalni red odrešenja
Na binkoštni dan se je z izlitjem Svetega Duha Cerkev razodela svetu (prim. B 6; C 2). Z darom Duha nastopa nov čas v "uresničevanju (razporeditvi) skrivnosti": čas Cerkve, v katerem Kristus prek liturgije, ki jo obhaja njegova Cerkev vse, "dokler ne pride" (1 Kor 11,26), razodeva, napravlja navzoče in priobčuje svoje delo odrešenja. V tem času Cerkve Kristus živi in deluje odslej v svoji Cerkvi in z njo na nov način, lasten temu novemu času. Kristus deluje po zakramentih; to je tisto, kar skupno izročilo Vzhoda in Zahoda imenuje "zakramentalna ojkonomija" ("zakramentalni odrešenjski red"); ta zakramentalni odrešenjski red obstaja v priobčevanju (ali "razdeljevanju") sadov Kristusove velikonočne skrivnosti v obhajanju "zakramentalne" liturgije Cerkve.
Zato je potrebno, da najprej osvetlimo to "zakramentalno razdeljevanje" (prvo poglavje). Tako se bo jasneje pokazala narava in bistveni vidiki obhajanja liturgije (drugo poglavje).