Domov/Katekizem/KKC 1065

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1065

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 12. člen: Verujem ... večno življenje › VI. Upanje na novo nebo in novo zemljo

1063

Pri preroku Izaiju najdemo izraz "Bog resnice", dobesedno "Bog amena", to se pravi Bog, ki je zvest svojim obljubam: "Kdor hočebiti blagoslovljen v deželi, si bo želel biti blagoslovljen od Boga amena" (Iz 65,16). Naš Gospod pogosto uporablja izraz "amen" (prim. Mt 6,2.5.16), včasih v podvojeni obliki (prim. Jn 5,19), da s tem podčrta zanesljivost svojega učenja, svojo avtoriteto, ki temelji na božji resnici.

1064

"Amen" ob koncu veroizpovedi torej povzema svojo prvo besedo "Verujem" in jo potrjuje. Verovati pomeni izrekati "Amen" božjim besedam, obljubam in zapovedim; pomeni popolnoma zaupati Njemu, ki je "Amen" brezmejne ljubezni in popolne zvestobe. Krščansko življenje v vsakdanjosti bo torej "Amen" temu, kar izreka "Verujem" veroizpovedi našega krsta:

Tvoja veroizpoved naj bo zate kakor ogledalo. Ogleduj se v njej, da boš videl, ali veruješ vse, o čemer izjavljaš, da veruješ. In veseli se vsak dan svoje vere (sv. Avguštin, serm. 58,11,13: PL 38,399).

1065

Jezus Kristus sam je "Amen" (Raz 3,14). On je nepreklicni "Amen" Očetove ljubezni do nas; on privzema in dovršuje naš "Amen", ki ga izrekamo Očetu: "Vse božje obljube imajo v njem svoj da. Zato se po njem dviga k Bogu v slavo tudi naš "amen" (2 Kor 1,2O):

Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu,

tebi, vsemogočnemu Bogu Očetu,

v občestvu Svetega Duha

vsa čast in slava

na vse veke vekov.

AMEN.

Čemu bogoslužje?

Drugi del: Obhajanje krščanske skrivnosti

1066

V veroizpovedi Cerkev izreka vero v skrivnost presvete Trojice in njen "blagohotni načrt" (Ef 1,9) glede celotnega stvarstva: Oče izvršuje "skrivnost svoje volje", ko daje svojega ljubljenega Sina in svojega Svetega Duha za zveličanje sveta in v slavo svojega imena. Takšna je Kristusova skrivnost (prim. Ef 3,4), razodevana in uresničevana v zgodovini po nekem načrtu, po modro urejeni "razporeditvi", ki jo sv. Pavel imenuje "ojkonomija skrivnosti" (Ef 3,9) in ki jo je patristično izročilo imenovalo "ojkonomija učlovečene Besede" ali "ojkonomija odrešenja".

1067

"To delo odrešenja človeškega rodu in popolnega božjega češčenja, katerega predpodobe so bila čudovita božja dejanja nad ljudstvom stare zaveze, je izvršil Kristus Gospod predvsem z velikonočno skrivnostjo svojega blaženega trpljenja, vstajenja od mrtvih in slavnega vnebohoda. V tej skrivnosti je 's svojo smrtjo uničil našo smrt in nam s svojim vstajenjem obnovil življenje', saj iz strani Kristusa, na križu zaspalega, izvira čudoviti zakrament vse Cerkve" (B 5). Zato Cerkev v bogoslužju obhaja v prvi vrsti velikonočno skrivnost, s katero je Kristus izvršil delo našega odrešenja.