Domov/Katekizem/KKC 1062

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1062

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 12. člen: Verujem ... večno življenje › VI. Upanje na novo nebo in novo zemljo

1060

Ob koncu časov bo božje kraljestvo prišlo do svoje polnosti. Tedaj bodo pravični za vekomaj kraljevali s Kristusom, poveličani po telesu in po duši, in tudi snovno vesolje samo bo preoblikovano. Bog bo tedaj "vse v vsem" (1 Kor 15,28), v večnem življenju.

"AMEN"

1061

Veroizpoved (Credo) se kakor tudi zadnja knjiga Svetega pisma (prim. Raz 22,21) konča s hebrejsko besedo amen. To besedo pogosto najdemo ob koncu molitev Nove zaveze. Enako Cerkev svoje molitve končuje z "Amen".

1062

V hebrejščini je "amen" povezan z istim korenom kakor beseda "verovati". Ta koren izraža trdnost, zanesljivost, zvestobo. Tako razumemo, zakaj more "amen" biti izrečen glede božje zvestobe do nas in glede našega zaupanja v Boga.

1063

Pri preroku Izaiju najdemo izraz "Bog resnice", dobesedno "Bog amena", to se pravi Bog, ki je zvest svojim obljubam: "Kdor hočebiti blagoslovljen v deželi, si bo želel biti blagoslovljen od Boga amena" (Iz 65,16). Naš Gospod pogosto uporablja izraz "amen" (prim. Mt 6,2.5.16), včasih v podvojeni obliki (prim. Jn 5,19), da s tem podčrta zanesljivost svojega učenja, svojo avtoriteto, ki temelji na božji resnici.

1064

"Amen" ob koncu veroizpovedi torej povzema svojo prvo besedo "Verujem" in jo potrjuje. Verovati pomeni izrekati "Amen" božjim besedam, obljubam in zapovedim; pomeni popolnoma zaupati Njemu, ki je "Amen" brezmejne ljubezni in popolne zvestobe. Krščansko življenje v vsakdanjosti bo torej "Amen" temu, kar izreka "Verujem" veroizpovedi našega krsta:

Tvoja veroizpoved naj bo zate kakor ogledalo. Ogleduj se v njej, da boš videl, ali veruješ vse, o čemer izjavljaš, da veruješ. In veseli se vsak dan svoje vere (sv. Avguštin, serm. 58,11,13: PL 38,399).