Domov/Katekizem/KKC 1051

Katekizem katoliške Cerkve

KKC 1051

Prvi del: Izpovedovanje vere › Drugi oddelek: Izpovedovanje krščanske vere veroizpovedni obrazci › Tretje poglavje: Verujem v Svetega Duha › 12. člen: Verujem ... večno življenje › VI. Upanje na novo nebo in novo zemljo

1049

"Vendar pa pričakovanje nove zemlje ne sme oslabiti, marveč spodbuditi vnemo za delo na tej zemlji, kjer raste tisto telo nove človeške družine, ki še more dati nekak obris novega sveta. Zato je zemeljski napredek treba sicer skrbno razlikovati od rasti Kristusovega kraljestva, vendar pa je ta napredek, kolikor more prispevati k boljši ureditvi človeške družbe, velikega pomena za božje kraljestvo" (CS 39,2).

1050

"Vse te odlične sadove narave in našega truda bomo namreč potem, ko smo jih v Gospodovem duhu in po Gospodovi zapovedi razvijali na zemlji, znova našli, toda očiščene vsakega madeža, presvetljene in preobražene. Zgodilo se bo to tedaj, ko bo Kristus izročil Očetu večno in vesoljno kraljestvo" (CS 39,3; prim. C 2). Bog bo tedaj "vse v vsem" (1 Kor 15,28) v večnem življenju:

Stvarno in resnično življenje je Oče, ki po Sinu in v Svetem Duhu razliva nebeške darove brez izjeme na vse. Zaradi njegovega usmiljenja smo tudi mi ljudje prejeli nevarljivo obljubo večnega življenja (sv. Ciril Jeruzalemski, catech. ill. 18,29).

Na kratko

1051

Vsak človek prejme v svoji neumrljivi duši svoje večno povračilo ob svoji smrti v posebni sodbi (izvršeni) po Kristusu, - sodniku živih in mrtvih.

1052

"Verujemo, da duše tistih, ki umro v Kristusovi milosti ... sestavljajo božje ljudstvo onstran smrti, ki bo popolnoma premagana na dan vstajenja, ko se bodo te duše združile s svojimi telesi" (Viblj 28).

1053

"Verujemo, da množica tistih duš, ki so zbrane v nebesih okoli Jezusa in Marije, sestavlja nebeško Cerkev. Tam te duše v učivanju večne blaženosti gledajo Boga, kakršen je, in imajo na različnih stopnjah in na različne načine skupaj z angeli delež pri izvrševanju božjega gospostva, ki pripada poveličanemu Kristusu, s tem da za nas prosijo in so s svojo bratovsko skrbnostjo v zelo veliko oporo naši slabosti" (Viblj 29).